Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - 9. del
Rubriko ureja SpaceMaja. Če imate kakšen zanimiv članek, ga pošljite na ta e-mail: spacemaja@yahoo.com
|
| Povzetek seminarja: TEHNO KOT STIL ŽIVLJENJA: moda, oblikovanje, reklame - Kiberpipa, Ljubljana, 13.03.2002; M. Sunčič |
 V 5. seminarju ciklusa o tehnokulturi smo se pogovarjali o definiciji tehnokulture skozi stil življenja. Podobno kot v 4. seminarju, ki je bil posvečen zgodovini elektronske glasbe (Tehno zgodovina: zgodovina elektronske glasbe), je tudi tokrat seminar potekal v obliki intervjuja pred publiko, kjer je gostja didžejka Gaby poskušala predstaviti temo skozi lastno doživeto izkušnjo.
Obiskovalec, ki nekajkrat obišče tehno prireditve in opazuje oblačila, lahko ugotovi, da se stil didžejev in obiskovalcev razlikuje. Gaby je poskušala predstaviti svoje utemeljitve za izbiro stila, ki didžeja razlikuje od nedidžeja. Izpostavila je tudi dejstvo, da vztraja na ne pretirano seksi izgledu, ker slednji po njenem mnenju negativno vpliva na njeno pozicijo avtoritete, saj je večina didžejev in organizatorjev moških. Izbira obleke ima hkrati ločevalno funkcijo, saj se didžej oz. didžejka, kot pomembna figura na tehno prireditvi, ne oblači zgolj v skladu s svojim počutjem, ampak mora že prek obleke kot zunanjega znaka vzpostaviti razliko. Z izbiro čim bolj drugačnega stila od obiskovalcev uporablja geste ločevanja, tako da lahko nekdo po obleki (če se seveda zavzame in opazuje) prepozna, kdo na prireditvi ni zgolj obiskovalec, ampak ima večjo simbolno vrednost. Na drugi strani imamo obiskovalce, ki prek obleke izražajo hkrati pripadnost določeni skupini in razliko od vsakdanjega stila oblačenja, ki ga bomo srečali na ulici.
Kot večina didžejev in producentov, s katerimi sem opravila intervjuje, se je tudi Gaby negativno izrazila nad stilom, ki je žargonsko označen kot "maškara". Utemeljevala je, da gre po njenem mnenju za preživeto stvar. Pri interpretaciji nas takšne razlage ne morejo zadovoljiti, saj ostajajo na stopnji izrekanja, da nekomu določen stil ne ugaja. Danes tehno stil ni več nekaj novega, kot je na primer bil še v prvi polovici 90. let, vendar nas ravno prehod v širši stil za mlade napeljuje, da ga analiziramo. Ekstremno oblačenje, ki v nekaterih elementih dejansko spominja na maškarado, ima znotraj tehno rituala izredno pomembno funkcijo. V televizijski oddaji za mladino Na liniji je voditelj v zvezi s tehno stilom izrekel izredno zanimivo misel, ki jo lahko uporabimo pri kontekstualizaciji maškarade. Uporabil je izraz "maškare" v smislu ritualnega dogodka, ki ga enkrat letno praznujemo tudi v Sloveniji, in sicer kot uvod v 40-dnevni postni čas pred krčanskim praznikom veliko nočjo. Rekel je, da so se nekoč za maškare našemili v rejverja, danes pa to nikomer niti na pamet ne pade.
 Njegova izpeljava je povsem napačna: nekoč se nihče ni našemil v rejverja za maškare, ker lik rejverja ni bil zadosti populariziran med splošno množico. Nekdo je kvečjemu bil v vsakdanjem življenju rejever, kar so ne-rejverji opredeljevali kot maškaro, vendar izven enkratnega ritualnega dogodka. S popularizacijo tehnokulture se danes nekdo našemi v rejverja kot norčevanje iz rejverjev, saj podobno rejverja poznajo prek medijskih predstavitev. Takšna oseba v vsakdanjem življenju ni rejver, ker se tudi zdravniki za maškare ne oblečejo v zdravnike, bolničarke ne v bolničarke in podobno. Sklepamo lahko, da voditelja podoba rejverja asociira na maškare (od tod tudi izraz "maškara"), kjer izraža občutke splošne javnosti, ki s tehnokulturo nimajo nič skupnega. Vendar opredelitev ne izhaja zgolj izven tehnokulture, ampak delitev na "maškare" in navadno oblečene zasledimo tudi znotraj tehno populacije.
Gaby je izrazila svoje pomisleke spričo velike komercializacije elektronske glasbe, ki se odraža tudi v oblikovanju flyerjev. Zaradi ogromne ponudbe prireditev so flyerji postali vedno bolj sofisticirani, saj morajo potencialnega interesenta pritegniti že na prvi pogled, sicer se pri njem ne bo ustavil. Stil oblikovanja se je zato osamosvojil in izoblikoval posebno vejo znotraj tehnokulture, kjer oblikovalci razvijajo lastne ideje, ki niso več zgolj neposredno povezane s funkcionalnostjo informacije na flyerju ali z glasbeno zvrstjo, ki jo promovirajo. S tem se vedno bolj oddaljujejo od dojemanja splošnega potrošnika, čeprav je Gaby izrazila upanje, da konzumenti določene zvrsti "prepoznajo" trademark tudi prek flyerja. Naročniki reklamne storitve prek flyerja dejansko morajo upati na učinkovitost svojega pristopa, čeprav v anketah, ki sem jih izvedla, nisem zasledila pretirane dojemljivosti za vizuelno sporočilo. Večino zanima predvsem pisno sporočilo, ki so ga navajeni brati, medtem ko dešifriranje slikovnega sporočila zahteva preveč truda. Kljub temu lahko rečemo, da se je flyer razvil v izredno dovršeno obliko marketinga, ki poskuša ciljati na ožjo tržno nišo kot bolj splošne reklame.
 Glede nastopanja in sodelovanja didžejev ter producentov v velikih reklamnih kampanjah Gaby nima dobrega mnenja. Meni, da mora didžej ali producent tržiti zgolj sebe kot blagovno znamko. Ob izoblikovanju določenega sloja didžejevskih zvezd je pričakovan proces vpeljave določenih elementov ali oseb v splošne reklamne kampanje, ki pa kljub temu merijo na točno določeno tržno nišo. Mislim, da je uporabo tehno zvezdnikov v mainstreamovskih reklamah znak kapitalske inkorporacije margine, kar je pozitiven znak, čeprav ga tradicionalne teorije opredeljujejo kot negativnega. Ravno skozi reklame lahko sklepamo, da je kapital prvi, ki prepozna moč tržne niše in se ji na tak način poskuša približati, medtem ko tehnokulturo splošna javnost in idelogija prek medijev potiskajo nazaj na margino.
Metoda pogovora je publiki na eni strani omogočila vpogled v subjektiviteto gostje, njeno doživljanje lastne vloge in njeno interpretacijo tehno stila, saj za razliko od predavanja omogoča večjo svobodo in je bolj sproščena oblika komunikacije. Po drugi strani pa se odsotnost sistematične razlage in argumentacije kaže kot problematična za ustvarjanje celovitejše interpretacije tako pri raziskovalcu kot tudi pri publiki. Če kdo želi podati celovitejšo interpretacijo in jo argumentirati, potrebuje natančno večletno opazovanje in analizo, česar od tistih, ki se s tehnokulturo ukvarjajo kot umetniki, ne moremo pričakovati. V ciklusu seminarjev sem zato z metodo intervjuja pred publiko zaključila in bom naslednji seminar Tehno glasba: tehnika in umetnost, ki bo 10. aprila 2002 v Kiberpipi, predstavila na povsem drugačen način. V eni uri bom predstavila svoje izsledke in argumente, na kar bo moj gost Jani Novak po predstavitvi repliciral ter predstavil svoje argumente. K replikam bo vabljena tudi publika, da se aktivno vključi v debato.
Kritike in mnenja sprejemam na elektronskem naslovu: majasuncic@hotmail.com.
Maja Sunčič
Slike: SpaceMaja, flyer: arhiv raveSpace
BTW: Vaš komentar oz. mnenje lahko pustite tudi v Forumu.
nazaj - prva stran
|
|
|
