Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - 8. del
Rubriko ureja SpaceMaja. Če imate kakšen zanimiv članek, ga pošljite na ta e-mail: spacemaja@yahoo.com
|
| Povzetek seminarja: TEHNO ZGODOVINA: ZGODOVINA ELEKTRONSKE GLASBE - Kiberpipa, Ljubljana, 13.02.2002; M. Sunčič |
 Značilnost produkcije elektronske glasbe in DJ-stva je nenehno citiranje preteklosti, ki je mnogokrat nezavedno in nenačrtno. Zato smo se vprašali, ali je zgodovina tehno generacije postmodernistična, saj vsebuje preteklost, sedanjost in prihodnost, torej sploh ni več zgodovina v tradicionalnem pomenu. Kako torej pisati zgodovino tehna? Gost Aldo Ivančič, pionir slovenske tehno scene, je izrazil prepričanje, da je pisanje zgodovine tehno glasbe odvisno od pisca in - morda še pomembneje - od naročnika. Če preletimo seznam doslej napisanih zgodovin elektronske glasbe, bomo ugotovili, da je bera zaenkrat pičla in morda sklepali, da je ekonomska moč naročnikov še vedno premajhna. Lahko pa zagovarjamo trditev, da tehno še ni mrtev, zato se zgodovina še ne piše, poskuša pa se vzpostaviti zgodovinski (kolektivni) spomin.
Če torej poskušamo zgodovino gledati z bolj splošnega, kolektivnega zornega kota, ne zgolj kot na individualno zgodovino uspešnih posameznikov, se na prvi pogled soočamo z generacijskim sporom. Ali pisanje zgodovine in fiksiranje zgodovinskega spomina dejansko predstavlja težnjo nove generacije, da bi se vzpostavila s tem, da ukine predhodno generacijo? Politična zgodovina je zgodovina zmagovalcev, zato smo se vprašali, ali lahko koncept zmagovalcev in njihove zgodovine uporabimo za zgodovino elektronske glasbe. Če se ozremo po drugih glasbenih zvrsteh, je zgodovina predstavljena skozi optiko (avto)biografij zvezdnikov in mitologije, ki so jo izoblikovali.
 Razvoj tehna v 90. letih je pokazal na podobne tendence pri DJ-ih in producentih, kjer se je ravno tako izluščil sloj zvezdnikov. Ko prelistamo danes še vedno maloštevilne poskuse tehno zgodovinopisja, bomo ugotovili, da gre v bistvu za povzemanje individualnih zgodovin posameznikov, ki so najbolj uspeli. Zato smo Aldu Ivančiču postavili ključno vprašanje, ali je zgodovina tehna zgodovina dj-skih in producentskih zvezdnikov? Zagovarjal je tezo, ki jo redno zasledimo v spominih tehno veteranov, in sicer da na začetku ni bilo zvezd, da je bila publika zvezda večera. Vzpostavitev zvezdniškega sistema lahko do neke mere interpretiramo kot degeneracijo inventivnosti in poskus prisvojitve tehno zgodovine s strani najbolj uspešnih dj-ev in ustvarjalcev.
Aldo Ivančič je predstavil svojo zgodbo in interpretacijo razvoja tehno glasbe. Izpostavil je ustvarjalce in izvajalce, ki so pomembno vplivali na razvoj tehna v Sloveniji. Čeprav Detroit in Chicago veljata za izhodišče tehno ustvarjanja - takšne interpretacije bomo zasledili v vsaki zgodovini - na Slovenijo niso imeli neposrednega vpliva in so jih spoznali šele bistveno kasneje. Hkrati je opomnil na smeri v umetnosti iz prve polovice 20. stoletja, ki so s svojimi koncepti pomembno vplivale na razvoj elektronske glasbe in o čemer bomo govorili na aprilskem seminarju (Tehno glasba: tehnika in umetnost).
Na vprašanje o družbeni kontekstualizaciji tehnokulture je razgrnil dogajanja do konca 80. let in kritiziral odsotnost angažiranosti v tehnokulturi od 90. let naprej. Tehnokulture kljub temu ne moremo opredeliti kot apolitične in neangažirane, saj sledi splošnim družbenim trendom v 90. letih, tako v Sloveniji kot v svetu. V tem pogledu se je tehnokultura prelevila iz nekonformizma in uporništva začetnih let v udobnost potrošniške ideologije, ki je med drugim tudi konservativna, o čemer bomo razpravljali na majskem seminarju (Tehno in politika). Ali kot so na protestnem shodu Freedom to Party vzklikali britanski rejverji nekdanji premierki Margaret Thatcher: "Maggie! Maggie, I want to dance!".
 Podobno kot v drugih, komercialno bolj uspešnih glasbenih smereh, se tudi v tehno glasbi pojavlja kronično pomanjkanje inventivnosti in težnja po neskončnem ponavljanju preiskušenih formul. Takšno stanje ob MTV-jevskem imperialističnem pranju možganov niti ni presenetljivo, saj je MTV nekaj dni nazaj gostil ameriškega zunanjega ministra, generala Collina Powella, da bi mladostniški, domnevno apolitični tržni niši upravičil ameriško militantno politiko.
Industrija glasbe je uspešne DJ-e in producente že vpela v svoj sistem, saj sodelujejo z megazvezdami, kot je Madonna. DJ-e, ki so v 90. letih postali pomembna in donosna industrija, je tako Aldo Invančič opredelil kot osnovne zaviralce razvoja tehno glasbe, saj vztrajajo pri zastareli tehnologiji (gramofon, vinil) in zavračajo napredek, kar je v nasprotju z začetki tehno glasbe, ki je bila avantgardna in drzna. Če bi se danes še ukvarjal z didžejstvom, bi nastopil z dvema laptopoma.
Naslednji seminar Tehno kot stil življenja: moda, oblikovanje, reklame bo v sredo, 13. marca 2002 ob 19h v klubu K4. Pogovarjali se bomo o vplivu tehno glasbe na oblikovanje kulture bivanja. Prvotno vodilo produkcije glasbe in stila življenja je bilo do-it-yourself, naredi si sam, s katerim so posamezniki raziskovali možnosti izražanja lastne individualnosti. Popularizacija tehno glasbe je izluščila "tehno stil", ki ga je posvojila industrija mode in oglaševanja, da bi se naslovila na mladostniško tržno nišo. Kljub temu tehno stila ne smemo razlagati zgolj v kontekstu industrije, saj je del vsakdanjega življenja pri posamezniku, ki skozi glasbo in stil življenja hkrati izraža svojo individualnost in pripadnost.
Mnenja in kritike sprejemam na elektronskem naslovu: majasuncic@hotmail.com.
Maja Sunčič
Flyerji: arhiv raveSpace
BTW: Vaš komentar oz. mnenje lahko pustite tudiv Forumu.
nazaj - prva stran
|
|
|
