Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - 7. del
Rubriko ureja SpaceMaja. Če imate kakšen zanimiv članek, ga pošljite na ta e-mail: spacemaja@yahoo.com
|
| Povzetek seminarja: TEHNO GENERACIJA - Generacija tehno upornikov - Kiberpipa, Ljubljana, 15. januarja 2002; Maja Sunčič |
Na seminarju smo ugotavljali, da je tehno generacijo - za razliko od preteklih generacij - težko definirati, saj je generacija živa in se nenehno spreminja. Definicije preteklih generacij tako spominjajo na obdukcijo: čeprav obstajajo različne razlage, jim je vsem skupno dejstvo, da opisujejo nekaj, česar več ni. Vsak, ki poskuša v živo ujeti trenutek in ga opisati, bo lahko že v naslednjem trenutku ugotovil, da njegova trditev več ne drži. Zato lahko tudi razumemo, da se večina raziskovalcev in avtorjev odloča raje za interpretacije preteklosti in ne sedanjosti. Vendar nas to ni odvrnilo od poskusov, da bi definirali tehno generacijo.
 Ugovori, da tehno generacije ne moremo interpretirati prek industrije zabave, kažejo na zastarele mentalitete in preživele miselne predstave. Takšne ugovore bomo slišali predvsem od sodobnih totalitaristov, neokonservativcev in samooklicanih umetnikov, ki živijo na račun davkoplačevalskega denarja, vendar vedno težje konkurirajo (tržni) hiperprodukciji vsebin in podob, ki sledijo želji potrošnika. Pohod potrošniške ideologije in globalizacije po padcu berlinskega zidu leta 1989 je namreč izredno spremenil mentalitete sodobnega človeka, saj mu je omogočil, da se izogne zastarelim konceptom "državotvorne" kulture. Celo monolitni množični mediji so se zaradi prodora interneta morali prilagoditi in promovirati infotainment, informacije in zabavo, ter odstopiti od očitnih totalitarističnih vzorcev.
Nekaj podobnega je napovedal že Toffler, ko je govoril o razmnožičenju medijev. Ali pa poskusu prisvajanja nove tehnologije, kot je na primer storila multinacionalka Time Warner, ki ima v lastni tudi CNN, ki se je združila s predstavnikom nove ekonomije AOL-om, katerega delnice so v času tehno-buma rastle tudi več tisoč odstotkov na leto. Tržne niše so v želji, da bi zadostili tudi najmanjši želji potrošnika, postale tako mnogotere, hkrati pa se izmikajo kakršni koli definiciji. Na podoben način se je spremenil tudi način komuniciranja, ki je posamezniku in skupinam omogočil maksimalno fluidnost in nomadizem: glede na lastne interese stopaš v komunikacijo in v naslednjem trenutku iz nje izstopaš.
 Kdo in kje je torej tehno generacija in ali sploh obstaja? Sodelujoči v debati so vztrajali pri vprašanju in s tem hoteli dobiti odgovor na vprašanje, ali so oni sami pripadniki tehno generacije. Tehno generacijo v prvi vrsti definiramo prek uporabe nove tehnologije: računalnika, interneta, igric, mobilne telefonije in podobnih gadgets. Kdor tehnologijo zavrača, ne more spadati v tehno generacijo. Kar ne pomeni, da nekdo spada v tehno generacijo zgolj zaradi dejstva, ker uporablja novo tehnologijo. Pri težavah z definicijo, ko ne moremo z gotovostjo opredeliti pripadnikov tehno generacije, zato se lahko vprašamo, kdo zagotovo ne spada v tehno generacijo. Če nekdo uporablja mobitel, in takih je v Sloveniji več kot 1,4 milijona, potem ni avtomatično pripadnik tehno generacije. Sploh če uporablja mobitel na njivi in v bistvu spada nekje med predindustrijsko in industrializirano družbo, potem gotovo ni pripadnik tehno generacije.Ravno s to populacijo bo v Sloveniji prišlo do največjega spora - med tehno generacijo in generacijo med prvim in drugim valom, kmeti, ko se bo Slovenija vedno bolj približevala Evropski uniji in kmetje ne bodo mogli več živeti na račun davkoplačevalcev.
Na podoben način v tehno generacijo ne spadajo tipični delavci drugega vala: delavci za (Fordovim) tekočim trakom, delavci v težki industriji, katere je prehodno obdobje in prihod tehno družbe najbolj prizadel, saj se niso mogli prilagoditi novim načinom razmišljanja in vsakdanjika. V Sloveniji smo tako v 90. letih bili priča več 200 tisoč upokojitvam, med katerimi je bilo veliko število predčasnih upokojitev zaradi nezmožnosti prilagoditve novi tehnologiji. Populacije, vajene totalitarizma, programa in "reda" nikakor niso mogle sprejeti nove svobode in neštetih možnosti, tako da so padle na ramena aktivne populacije. Svoboda in predvsem odgovornost so bili pretežko breme za populacije, ki so bile vajene točnega programa vsakdanjika - od rojstva, šole, poroke, službe, otrok do smrti. Pobudo je prevzel uslužnosti sektor, ki je podrejen muhavosti potrošnika in ne sledi dolgoročnim ideološkim programom nacionalne države.
Glede na našteto lahko ugotavljamo, da pri ugotavljanju tehno generacije ne velja splošna delitev na starostne razrede. Meje tehno generacije so bistveno bolj premične, kot so bile meje prejšnjih generacij, kjer si bodisi pripadal ali pa si bil out. Danes je meja gibljiva in je odvisna od komunikacije trenutnih interesov - v tehno generacijo lahko spada nekdo, ki ima 10 ali 80 let. Biti pripadnik tehno generacije ne pomeni le roditi se vanjo (kot to velja za populacijo, ki se je rodila od 80. let naprej), ampak sprejeti celoten spekter miselnih predstav, ki določajo vsakdanje življenje. Elektronska glasba je v tem primeru le eden izmed segmentov, ki določajo tehno generacijo - na presečišču mnogih interesov in življenskih stilov. V elektronsko glasbo namreč vstopajo tudi pevci turbo folka, narodno-zabavni muzikantje kot Alfi Nipič (Tehno Alfi) in podobni, vendar njih nikakor ne moremo uvrstiti v tehno generacijo, medtem ko jih moramo uvrstiti v tehno glasbo (čeprav t.i. vulgarno).
 Na podoben način lahko v tehnizirano družbo uvrstimo teroriste in podobne skrajneže po vsem svetu, vendar jih ne moremo uvrstiti v tehno generacijo, ker v bistvu spadajo v Tofflerjev prvi val, predindustrializirano družbo. Ravno tako v tehno generacijo ne spadajo neonacionalisti, ki s travestijo stare Blut-und-Boden retorike zagovarjajo nacionalne interese in ohranitev avtohtonosti. Stroju je namreč vseeno, od kod prihajaš, kam greš in kateri jezik govoriš - kar je osnovni koncept elektronske glasbe. Tehno generacijo moramo torej iskati na presečišču sodobnih tendenc in tehnologije ter ne uporabljati zgolj tehnologije kot osnovnega razpoznavnega znaka, na podoben način kot ne smemo tehno generacije utemeljevati zgolj na podlagi starosti.
Za razliko od 80. let, ko se je vzpostavljal most med drugim valom, industrializirano družbo, in tretjim valom, tehno družbo, moramo tudi tehno upornike danes definirati drugače. Tehno uporniki iz 80. let so bili naturalizirana tehno generacija, ki so si novo tehnologijo vpeljali v svoje vsakdanje življenje. Postopek lahko opazujemo tudi v novi uporabi in reciklaži ostankov industrijske dobe: uporabi starih zgrab, propadlih industrijskih objektov, vojašnic, skladišč, ki tudi v Sloveniji predstavljajo novo ekonomijo in družbo (najlepši primer reciklaže je morda ravno BTC). Tehno generacija opredeljena s samplanjem tistega, kar ji ugaja, kot sta že v 70. letih postulirala Deleuze in Guattari. Samplanje v tehno generaciji ni zgolj domena glasbe, ampak celotnega koncepta mentalitet, kjer prihaja do velikih sporov glede vprašanj industrijskih, intelektualnih in umetniških pravic, kjer je nabolj nazoren primer Napster.
Sodeč bo obiskovalcih seminarja lahko ugotovimo spolno delitev znotraj tehno generacije: ker so večino na seminarju predstavljali moški, lahko sklepamo, da predvsem moški razpoznavajo sebe kot tehno generacijo. Razlago sicer lahko zavrnemo, češ da je stereotipna, vendar tudi terenske raziskave in ugotovitve iz sveta kažejo, da so moški bolj zagreti potrošniki nove tehnologije. Na ameriškem trgu zabave so tako v 90. leti zaradi povečanega zanimanja moških za novo tehnologijo in upadanja zanimanja za filme pri moški populaciji kot pomembno tržno nišo določili ženske in definirali žanr, imenovan "chick flicks". Podobno razdelitev interesov po spolu sem opazila tudi na terenskih raziskavah tehno prireditev, kjer prevladujejo moški obiskovalci in zgolj na masovkah ter izredno komercialnih prireditvah lahko opazimo približno enako udeležbo obeh spolov.
S problematiko pretežno moških obiskovalcev prireditev se v Sloveniji ubadajo tudi organizatorji, ki ugotavljajo, da žensko publiko privablja predvsem bolj mainstreamovski program prireditev in klubov. Razlogi za takšno stanje so mnogoteri, med drugim tudi družbena opredelitev spolne vloge, kjer ženske tudi znotraj tehnokulture ostajajo v podobno podrejenem položaju kot v prevladujoči kulturi. Kljub temu je takšna razlaga sporna, saj s pohodom potrošniške ideologije v 90. letih ženske na enakopraven način sodelujejo v izbiri tistega, kar jim ugaja. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se ženske raje odločajo za tradicionalnejše oblike zabave kot moški in se s svojo izbiro postavljajo v podrejen položaj v odnosu do moških, saj zaradi tega ne participirajo enakovredno pri pozitivnih plateh tehno družbe.
Naslednji seminar bo v sredo, 13. februarja 2002 v Kiberpipi na Kersnikovi 6 v Ljubljani. Pogovarjali se bomo o Tehno zgodovini in zgodovini tehna. Gost in sogovornik bo pionir slovenske tehno scene Aldo Ivančič. Mnenja in kritike še vedno sprejemam na elektronskem naslovu: majasuncic@hotmail.com.
Maja Sunčič
Foto: SpaceMaja (raveSpace)
nazaj - prva stran
|
|
|
