Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - 20. del
Rubriko ureja SpaceMaja. Če imate kakšen zanimiv članek, ga pošljite na ta e-mail: spacemaja@yahoo.com
|
| ČAS, PROSTOR IN TELO V TEHNOKULTURI - Kiberpipa, 11.03.2003, M. Sunčič |
 Ko kupiš vstopnico, tvoje telo vstopi v poseben čas in prostor. Na partyju DJ manipulira s telesom plesalca v času in prostoru. Tehno glasba se lahko zares doživlja samo na plesišču, saj se občutkov partyja ne da simulirati. Prisostvuješ ali ne prisostvuješ, v tem je osnovna razlika med komadom na partyju ali doma.
Tehno party je ritual, zato imata čas in prostor pomembno vlogo, saj predstavljata ločnico med "navadnim" in karnevalskim. Ker gre za drugačno dojemanje časa in prostora, je večina obiskovalcev bolj popustiljiva pri stvareh, ki bi jih sicer v vsakdanjem življenju motile, medtem ko pa pri prostorski "organizaciji" partyja izražajo specifične želje. Spremenjeni prostor oziroma spremenjena organizacija prostora, ki se razlikuje od vsakdanjega, je povezana s konceptualizacijo užitka, saj za večino ljudi vsakdanja opravila v vsakdanjem prostoru ne predstavljajo ugodja. Zato zahtevajo od organizatorjev in lastnikov klubov, da jim ponudijo tudi drugačen prostor, ki jim bo omogočil, da izstopijo iz vsakdanjega življenja. Predvsem mladostniki, ki nimajo svojega prostora, ampak večinoma živijo pri starših ali skrbnikih, užitek izrazito povezujejo s spremenjenim prostorom. Starši ali skrbniki jim s svojo prisotnostjo in z nadzorom preprečujejo, da bi v vsakdanjem prostoru (doma) realizirali svojo željo po ugodju, zato mladostniki želijo ugodje doživeti izven doma. Oblikovalci prostorov in organizatorji prireditev se zato trudijo, da bi izpolnili zahtevo mladostnikov in jim že s prostorom pričarali drugačnost. To tendenco lahko najbolj zaznamo pri bolj komercialnih klubih, ki v notranjo opremo in oblikovanje vložijo več denarja in ustvarjajo občutek razkošja. Manjši klubi in masovne prireditve pa se osredotočajo na določene učinkovite podrobnosti, na primer na luči, dim ali okrasitev, ki bo "zažgala" in imela čimvečji učinek na obiskovalca.
V pogovorih so mi obiskovalci izražali navdušenje nad "drugačnostjo" določene prireditve ali kluba, čeprav večinoma niso vedeli, zakaj se jim to zdi pomembno niti drugačnosti niso znali natančno opisati. Starejši obiskovalci so se mnogokrat pritoževali nad kičem, ki je po njihovem mnenju v Sloveniji najbolj izrazit v Ambasadi Gavioli, ki ima zelo razkošno in pisano notranjo opremo. Nekateri obiskovalci pa sploh niso pripisovali večjega pomena ureditvi prostora, ampak so kvečjemu izpostavili pomen dostopnih in za uporabo primernih sanitarij.
Kljub zahtevam po drugačnosti pa bomo pri raziskovanju naleteli na povsem drugačen koncept, ki iz kluba dela dom oziroma domači prostor. Domačnost lahko razberemo že iz imena za domačega DJ-a, ki je resident, "stanovalec". Koncept domačnosti in vsakdanjosti je povezan z dejstvom, da vrtenje za DJ-a pomeni delo in le pogojno zabavo. Ker se DJ v določen prostor vrača, da bi tam delal, postane prostor domač. Klub ni več definiran kot "drugi" ali "spremenjeni" prostor, ampak kot dnevna soba za obiskovalce in delovna soba za DJ-a. DJ resident je ekonomsko motiviran koncept, vendar nam analiza spremenjenih prostorov in vpliva drugačnosti na uživanje pokaže, da se razlika med DJ-i (in drugimi, ki na tehno zabavah delajo) in obiskovalci vzpostavlja tudi na ravni dojemanja prostora.
 Pomembnost prostora pa ni zgolj ozko opredeljena (klub, športna dvorana, skladišče, odprti prostor itd.), ampak tudi širše, in sicer v geografskem smislu. V tehnokulturi je povezana predvsem z utopičnimi konstrukti otoka Ibize in bolj splošno morja, sonca in zabave. Zdravilo za frustracije v vsakdanjem življenju vseh, ne zgolj mladostnikov, naj bi predstavljal utopični pobeg na Ibizo: ko si enkrat stopil na otok, je vse postalo en velik žur, orgija brez konca in sožitje z vsemi. Ker večina posameznikov ne more živeti v utopiji vse leto, si poskušajo znotraj časa in prostora partyjev ustvariti iluzijo spremenjenega prostora, ki omogoča užitek. Pri izoblikovanju utopičnih konceptov in želji po prenosu neresničnega časa neoviranih užitkov v realnost vsakdana ima pomembno vlogo glasba, ples, spremenjeni prostor "doma" (v klubu, na partyju) in droga. Utopične koncepte časa in prostora poskušajo poustvariti glasbeni videi (predvsem za trance) in tudi klubi.
Paralelo z morsko utopijo najdemo tudi v Sloveniji, in sicer v konceptih in geografski poziciji Ambasade Gavioli. Izola se kljub svojem imenu (isola=otok) ne nahaja na otoku, se pa nahaja na tistem majhnem mistificiranem koščku slovenskega ozemlja, imenovanem Obala. Kljub zanemarljivi velikosti igra morje v slovenskem imaginariju pomembno vlogo. Znane so tiste o "kavi v Portorožu", mladostnikih, ki gredo s kolesi na morje in podobno. Ambasada Gavioli je slovensko fantazmo vključila v svoj koncept trženja (npr. moto flyerja Long time no sea). Osnovno privlačnost Gaviolija lahko iščemo v podobi morja, ki ima magične lastnosti v miselnih predstavah neprimorskih prebivalcev. Če sicer hodijo na morje zgolj poleti in morda še kdaj, torej redko, je Gavioli ponudil možnost, da se lahko odpravijo na morje vsak konec tedna. Fantazmo kave v Portorožu je zamenjal odhod v Gavioli. In ko se je nočna zabava končala, je veliko obiskovalcev iz notranjosti še precej časa preživelo na Obali. Tako je odhod na nekaj urno zabavo preoblikoval koncept časa in prostora, saj je zahteval prestop v neko drugo dimenzijo, v svet zabave in užitka.
Ker pa ima ključno vlogo v celotnem postopku telo, si oglejmo pomen izjave (revija Groove): "Imelo je vonj po trohnobi, zemlji in preznojenih telesih." Tehno kultura je označena s telesnostjo in s plesom, torej z aktivnostjo, katere produkt je ravno znoj. Zato moramo pri analizi biti izredno pozorni na pomen znoja v tehnu, kjer ima drugačne konotacije kot sicer. V družbi je znoj opredeljen kot umazano, nehigiensko, nekulturno in na splošno nesprejemljivo. Ravno znoj, ki je v družbi tako nezaželjen, je na tehno prireditvah prisoten v presežnih vrednostih: znoj mnogokrat teče v potokih, obiskovalci imajo povsem preznojeno obleko, mokre lase, tla so zaradi znoja kot drsalnica… Na plesišču je znoj osnovni komunikator: če znoja ni, potem ni komunikacije. Znoj je zunanji znak, da oseba sodeluje v ritualu, da komunicira z dj-em in z drugimi osebami v prostoru. Znoja ne zaznavamo le z očmi ali z nosom, ampak tudi z drugimi čutili, saj izpareva in ga na tak način "konzumirajo" vsi, ki v prostoru dihajo. Znoj, ki je sicer v družbi opredeljen kot umazano in odvratno, naenkrat postane nemoteč in znak komunikacije.
Sven Väth v komadu "Tvoj znoj", ki ga je pospremil z odgovarjajočim videom, zahteva: "Tvoj znoj je nektar mojega poželjenja," in strastno poliže znoj. Väth ukaže, naj znoj teče in zadovolji njegovo slo, ko gleda prepotena telesa, s katerimi manipulira na plesišču. Noče manipulirati s truplom, ki je hladno in nepremično, ampak s telesom, ki je pregreto od življenja. Znoj kljub temu pri mnogih ljudeh vzbuja gnus, saj hočejo biti kul, urejeni in nikakor ne prepoteni, ker bi se jim pokvarila pričeska ali umazala lepa in draga obleka. Vendar je znoj v tehnu nujno potreben, zato mi je DJ Bizzy rekel, da mu za komunikacijo s plesalci niso potrebne oči, saj tako glasbo kot ljudi zavoha in čuti njihove vibracije v postoru. Konceptualizacija znoja spreminja podobo tehnokulture kot domnevno hladne, raztelesene in robotizirane glasbe: če lahko kiborgi jočejo in se celo naučijo čustvovati, ali se potem tudi potijo? Kakšni so stroji, ki se potijo?
Maja Sunčič
Slike: arhiv raveSpace
nazaj - prva stran
|
|
|
