Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - II. del
|
| RAVE - SEME SE JE PRIJELO - odlomki so iz priloge v reviji MLADINA, 1996; J. Kramaršič, DJ Kesma... |
Epidemija lahko nalezljivega rejverskega virusa je k nam pljusknila pred približno dvema letoma. Še lani poleti se je sicer zdelo, da ostaja Slovenija imuna proti plesnemu preživljanju prostega časa, kakršnemu se vdajajo mladinci in mladinke razvitega sveta, a sedaj bi lahko rekli, da se je seme vendarle prijelo. ...
IZTOK ABERŠEK, Režiser:
Rejv je novodobna poganska religija, pri kateri didžeji (vrači) s prvinskimi ritmi (ki so kodirani v našem praspominu še iz časov prvih ritualov v kameni dobi) in hipnotično tehno mantro vodijo plesalce (vernike) v stanje vznesenega transa, v katerem se množica zlije v eno samo pulzirajoče bitje, ki je zmožno komunicirati z drugimi prostorskimi in časovnimi dimenzijami. Pri iniciaciji si nekateri verniki pomagajo z drogami, ki imajo podoben (vendar blažji učinek) kot nekatere ritualne droge poganskih ljudstev (npr. nore gobe). Ko pa se dokončno ufurajo v bistvo rituala, je potreba po drogah čedalje manjša. Kot rocker sem potreboval kar precej časa, da sem se prepustil toku rejva. Potem pa je moja poganska bit nenadoma udarila na plano z vso silo.
ALJOŠA REBOLJ - Igralec, TV voditelj - takrat (leta '96) tudi urednik oddaje TOK TOK na TVS:
Mayday! Začuda se je rejv na samosvoj način prebudil tudi v naših logih. Resda z zamudo glede na evropsko sceno in na "SLO" specifičen način: na bolj insajderski sceni. Zdi se, da ta prostor ne zmore bolj posrečenih rejvarskih masovk, zato pa so toliko dopadlivejši nekoliko bolj "intimni" dogodki... Prav neverjetno se zdi pri nas doživljati sceno, ki združuje popoln odklop (dokaj neobičajno za znameniti slovenski čut odgovornosti!?) v transcendenco neulovljivega srčnega bita, ljudi, ki z videzom prekašajo pusta ponedeljkova jutra, predvsem pa z neverjetno toleranco delijo plesišče, ritem in čas od noči do noči. Je rejv edini ritual, ki v Slovencih prebudi strpnost, da ne omenjam živahnosti in dobre volje?
nazaj - prva stran
|
| REJV ZA MIR - v reviji MLADINA, št. 2, 9.1.1996; Jaša Kramaršič |
Osem meščanov iz Manchestra, Nottinghama in Glasgowa, članov odprave Desert Storm, neformalnega humanitarnega združenja, je bilo sicer namenjeno v Sarajevo. Ker pa se jim je nedaleč od Postojne pokvaril kombi, so se za nekaj časa utaborili na Metelkovi in tam takoj po božiču z lastnim ozvočenjem in miniaturnim light showom, uprizorili značilno angleški rejv, na katerem so zaplesali celo zapriseženi pankovci iz ljubljanskega skvota. Didžeja Dannja Baxterja in duhovnega vodjo Joeja Marshalla sem zalotil, medtem ko sta jedla ravno skvotersko malico, drugi pa so skušali na pečici staliti sneg za pranje nogavic. P.S. Desert Storm je 4.1. srečno prispel v sarajevski klub Obala.
Kako nameravate priti do Sarajeva?
V Postojni naj bi se priključili konvoju Worker's Aid, ki ga organizirajo sindikalisti in pelje humanitarno pomoč v Sarajevo. Dobrodelna dejavnost, prispevanje sredstev za lačne, za žrtve vojne in podobno, je v Britaniji kar razširjena, posebno okoli božiča. Sami peljemo v kombiju opremo za predvajanje muzike, pa tudi hrano, obleke in igrače, za katere smo zbrali denar z dobrodelnim nastopanjem.
Greste prvič v Bosno?
Ne, midva z Dannyjem sva bila z Desert Stormom že dvakrat v Tuzli, nazadnje za lanske božične praznike. Ponoči smo se peljali s tovornjakom, ki je bil na eni strani odprt, s katerega je udarjala muzika in je svetil light show. Ljudje, tudi župan Tuzle, so prihajali iz hiš, plesali pred tovornjakom in nam sledili skozi mesto. Prišli pa so tudi vojaški policaji in nam rekli, naj raje ugasnemo svetlobne efekte, da si nas kdo ne izbere za tarčo.
Kako dolgo še nameravate prihajati sem?
Ker sem odrastel v pacifističnem duhu, se mi je zdelo, da je treba izraziti solidarnost z zapostavljenimi, ki naj bi jih ščitili Združeni narodi, pa so jih vseeno pobijali. Za pot v Bosno smo se odločili spontano, brez nevemkakšnega načrtovanja, tam pa smo ugotovili, da smo nadvse dobrodošli. Ne verjamemo v boj z nacionalističnih motivov, treba pa se je boriti za svoj dom, družino in življenje. Naša pomoč je namenjena bosenskemu ljudstvu in ne bosenski vladi, morda pa bomo začeli razmišljati tudi o gostovanju vseh treh vpletenih straneh. Vprašanje, kajti strasti so že zelo razvite.
Kaj počnete doma v Angliji?
Okoli leta 89, se je v Angliji začela tehno ali rejv scena - prej je šlo bolj za ameriški house -, ki je skupaj z ecstasyjem spreobrnila življenjski slog ljudi, prišla pa je iz undergrounda in skvotov. V skvotih ali na ilegalnih rejvih je še vedno zelo živo. Ljudem, posebej tistim, ki so zraven od samega začetka, je namreč bolj všeč sproščena atmosfera na ilegalnih, zastonjskih rejvih na planem ali v zapuščenih poslopjih kot plesi v klubih, kamor se hodi, ne da bi se točno vedelo, zakaj. Mreža prirediteljev ilegalnih rejvov je organizirana po istem vzorcu, kot so se organizirali protestniki za časa Falklandskih otokov, le da gre za techno. Od sprejetja Criminal Justice Billa, proti kateremu nastopamo, je tehno v apolitični koaliciji proti temu zakonu združil veliko civilnih skupin. Skupin, ki so neposreden odziv manjšine na tovrstne zakone in pritiske oblasti in ki nimajo političnih ciljev ali namena, da bi vplivale na volivce. Nočemo postati del vlade, temveč delovati vzporedno, ohraniti pravico do avtonomije.
Zastonjski rejvi, pravite. Od česa pa potem živite?
Največ nas živi od socialne pomoči, Keith, ki je lastnik opreme, pa, recimo, študira elektrotehniko. Na rejvih ponavadi zbiramo prostovoljne prispevke, nekaj denarja pa zaslužimo tudi s prodajo pijače. Če ni vsaj piva, angleški rejverji pobesnijo, kar pa ne pomeni, da nimamo velikokrat izgube. Kakorkoli že, vse počnemo v prvi vrsti zaradi lastnega užitka, zaradi vzdušja in druženja z ljudmi, ki jih spoznaš le na takih zabavah.
nazaj - prva stran
|
| Freeart MOUNTAIN FESTIVAL - Kamniška Bistrica, 30/31.08.'96, tekst je iz zadnje strani flyer-ja.
|
Svet v 90tih znanstveno odkriva, da vsakega človeka na zemlji sestavlja fizično in astralno telo v skupnem času in prostoru. S fizičnim telesom se učimo delovati, z astralnim pa obstajati. Astralno telo si lahko predstavljamo kot nevidno drugo plat vsakega posameznika. To je območje razuma in čustev. Tu so misli, želje, spoznanja, hotenja - kar pomeni prihodnost - in tu se odločamo kakšni smo, kajti skrivnost je, da vsaki misli (pozitivni ali negativni) sledi energija, če mi to kasneje hočemo ali nočemo. Materialni svet je odsev - manifestacija duhovnega. Ostaja samo vprašanje časa, kdaj se misli (eterika) transformirajo v materialnost (atomika), kar pa pogojuje astralni zakon (karma), ki posameznika uravnava z družbo. Družba je za posameznika skoraj neobhodna, saj lahko le drug preko drugega potrjujemo in razvijamo komunikacijo z medsebojnim zrcaljenjem obstoja in delovanja - in naš največji problem je medsebojno spoštovanje, ki bi se ga morali zavedati vsi, do zadnjega posameznika. Da posameznik začuti svoj center med svojim astralnim in fizičnim telesom (toplota med srcem in pleksusom) potrebuje mir in meditacijo ali pa družbo in maksimalno individualno svobodo. To drugo je RAVE. Rave je odgovor na potrebo po delovanju. Je sprostitev 90tih let, ki posamezniku v družbi ponuja toliko individualne svobode, da lahko IZRAŽA, kar čuti in drži v sebi. Šele ko to, kar čutimo tudi izrazimo, smo srečni. Zelo pomembno je, da na rave zabavah vlada ljubezen, ki jo potrebuje vsak, le da vsak tega ne prizna - kar je odvisno od razcepljenosti posameznika v družbi. Raziskane in očiščene frekvence s svojimi vibracijami vplivajo na naše počutje. Močni, ponavljajoči se ritmi, ki simbolizirajo bitje srca kot življenje, so že stare jude in mnoga ljudstva v zgodovini vodili v skupinski trans.
Zunanjega nasilja tudi ob res velikih številkah obiskovalcev ni opaziti, kar je v današnjem času fenomenalno - tu pa opozarjamo, da se je nasilje preobrazilo v notranje - v nasilje nad samim seboj. Redno uživanje poživil, ki so dokazano premočna za naravni proces sprostitve višjega nivoja, človeku jemlje svobodo, saj procesa in občutkov ljubezni sčasoma ne more več sprožiti sam, iz sebe in za sebe. Rave glasba je narejena tako, da prikazuje multidimenzionalni svet, ki so ga ljudje v večnem družbenem nemiru iskali s pomočjo drog. Danes niso več potrebne. ...
nazaj - prva stran
|
| V BERLINU NAJVEČJA EVROPSKA RAVE ZABAVA - članek v časopisu Dnevnik, 12.07.'99 |
BERLIN, 12.07.1999
V samem središču Berlina se je v soboto zgodaj popoldne začela že enajsta rave zabava Love parade, na kateri se je zbralo rekordnih 1,5 milijona mladih.
Šest kilometrov dolgo parado je vodilo 50 okrašenih tovornjakov, ki so se izpred Ernst-Reuter-Platz ter Brandenburških vrat po Ulici 17. junija odpravili proti Slavoloku zmage. Parado je neposredno prenašalo več nemških televizijskih postaj. Povorka tovornjakov je svojo pot kočala okoli sedme ure zvečer, ko je Dr. Motte raverjem in svetu naslovil svojo letošnjo mirovno poslanico. Nato so se na odru zvrstili najbolj zaželeni didžeji iz vsega sveta. Po ocenah se je v berlinski prestolnici ob koncu tedna zbralo kar 1800 didžejev. Najbolj vroč dan v letu se je na berlinskih ulicah končal okoli polnoči, raverji pa so se preselili v različne klube, med drugim v Areno, Tresor, Rotor in e-werk event.
Vzporedno so v okviru humanitarne akcije Unicefa z naslovom Pomoč otrokom s Kosova zbirali tudi denarne prispevke.
Na zabavi pa žal ni šlo brez incidentov, saj je neznanec do smrti zabodel nekega mladeniča. Našli so ga na Ernst-Reuter-Platzu, kljub operaciji pa ga niso rešili. Domnevni storilec je pobegnil s kraja dejanja. Predstavnik policije je še sporočil, da so zaradi posedovanja drog aretirali 37 raverjev, pri nekem paru pa so odkrili kar 150 tablet ecstasyja, vrednih 3000 mark.
nazaj - prva stran
|
| GLASBENI NAVDUŠENCI NA LOVE PARADE - članek na strani 24 ur, 08.07.'00 |
BERLIN, 08.07.2000
S koncertom piščalk in grozečimi techno zvoki se je danes ob 14. uri začela že dvanajsta berlinska Parada ljubezni. Po ocenah policistov se je na ulicah nenške prestolnice že zbralo približno milijon ljubiteljev rave glasbe, več daset tisoč pa jih je še na poti. Ob 14. uri se je izpred Branderburških vrat in trga Ernst-Reuter skozi množico ljudi odpravilo 53 živo pobarvanih tovornjakov, iz katerih doni techno glasba. Iztočasno so se raverji iz vse Evrope zbrali tudi v Leedsu, da bi zaplesali na prvi Paradi ljubezni v Veliki Britaniji.
Šest kilometrov dolga pot Parade ljubezni bo raverje v Berlinu vodila po cesti 17. junija skozi živalski vrt. Po mnenju organizatorjev se bo letošnje Love Parade ponovno udeležilo več kot 1,5 milijona ljudi. Za glasbo na ulicah v središču Berlina skrbi 250 DJ-jev, plesalce pa bo mirilo 3000 policistov.
nazaj - prva stran
|
| BIG WARP - nekaj nepozabnih dejstev z največjega festivala elektronske glasbe, članek v reviji INVADER, oktober 1998; FJ Palčica |
Po dveh letih priprav na tako razsežen dogodek, je organizatorjem uspelo pripraviti nekaj, kar je lahko tudi vsakemu razvajenemu party freak-u odprlo usta. Kljub velikemu komercijalnemu dogotku "otvoritev velikanske radijske postaje", ki se je dogajal v neposredni bližini "BIG WARP-a", se je v Saarbruknu le zbralo okoli 12.000 pristašev good vibea. S tem so Nemci dokazali, da si dobri stari kapitalizem lahko privošči več dogodkov na isti dan - toda številčnica se obrne v tisto smer, ki ponudi več izvirnih, neokrnjenih inovacij.
Tako se je v malem, neverjetno simpatičnem mestecu, imenovanim Saarbruken, množici kultiviranih techno freakov iz cele Evrope predstavilo okoli 50 nastopajočih live-actov ter približno 90 DJ-ev s planeta Zemlja. Vsi kontinenti so skušali biti zastopani, vendar bi omenili nekaj vročih imen, zaradi katerih je bil zakjuček poletnih party-jev, prav na "BIG WARP-u" še toliko bolj nepozaben. Navaden smrtnik se je lahko pobliže spoznal s Carlom Coxom, Richie Havtinom, Miss Djax, Kemistri and Storm, Kenny Larkinom, Alex Reece, Svan Vathom, Dj Ddagom, Jeff Milsomm, Cosmic Babyem, lan Pooleyem, Front242… in še bi lahko naštevali. Vendar naštevanje ne bi moglo nadomestiti tistih 20-ih ur preživetih na party-ju življenja. Kajti vsaka sekunda sprehajanja po ogromnem raztaviščnem prostoru, ki je bilo zapolnjeno z nekaj halami, simpatičnimi cirkuški ter malce drugačnimi šotori, izvrstno postavljenimi "shop-i" za oblekice, športne copate, kapce, nahrbtnike, magične rekvizite, hrano in pijačo, tehnično opremo, ploščami, kjer se je dalo po neverjetno nizkih cenah privoščiti marsikaj, je pomenila podaljšek življenja. Namreč ugotoviti se je dalo, da se zaradi vseh teh videnih in slišanih stvari na BIG WARP-u splača ŠE živeti… za techno sceno.
Omeniti je potrebno še zelo dobro organizacijo, ki je ves čas držala vajeti skupaj, ponekod zelo močno ubijalsko cool postavljeno ozvočenje, svetlobne efekte, okusno dekoracijo narejeno s strani dekoratorjev TRIBAL GATHERINGA, dobro postavljen jumping za morebitne samomorilce, trdo pritrjenimi rampami za skaterje in BMX-arje, ki so se celo predstavili ter s svojimi triki šokirali občinstvo, ki pa na party-jih ni bilo navajeno tovrstnih predstavitev, neutrudljive požiralce ognja-pirotehnične manijake, smešne žonglerje, show-makerje za bobni, breakerje s sneženo belimi rokavicami….
Skratka, BIG WARP je skušal in seveda uspel predstaviti, združiti pripadnike vseh zvrsti glasbe, od hip-hopa, electra, trance-a, house-a… tako se je na tem festivalu dalo pobliže ogledati združevanje zašminkiranih "raverjev" s tehnocidi, ter zagrizenimi hip-hop-erji s spuščenimi hlačami. Poleg tega party freaky ne trzajo na minimalistično usmerjen sound, pač pa zelo dobro vpijajo že kar dobro ustaljen frankfurtski beat, elektro, abstract house hip hop ter znižan BPM...
nazaj - prva stran
|
|
|
