Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - 17. del
Rubriko ureja SpaceMaja. Če imate kakšen zanimiv članek, ga pošljite na ta e-mail: spacemaja@yahoo.com
|
| Karnevalski vidiki tehnokulture - Kiberpipa, 10. december 2002, M. Sunčič |
Telo je središče optimističnega karnevalskega vzdušja, ki v divjem zanosu slavi odhod starega in prihod novega. Poziv, da užijete alkohol, drogo ali hrano, je karnevalski poziv, da skupaj z drugimi pogoltnete skrito resnico. Kakšno resnico v sebi nosi karneval? Zakaj je treba nadglasiti vse in se v karnevalu zliti v utopični ideji skupnosti?
Ruski semiotik Mihail Bahtin je v svojem delu Ustvarjanje Françoisa Rablaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse (1956) predstavil materialno-telesna načela življenja znotraj karnevala. Za materialno-telesno je značilen groteskni realizem, ki je univerzalen in splošno ljudski, kjer ima pretiravanje pozitiven vidik. Bahtinove brilijantne analize nas vpeljejo v svet telesnega in materialnega utopističnega sveta karnevala ter nam odpirajo vrata tudi v analizo in razumevanje pomembnih vidikov tehnokulture, ki jih sodobni kulturi zaradi popolnega raztelesenja in sovraštva do telesnosti pod vplivom židovsko-krščanske religije in filozofije težko mislimo in razumemo (glej tudi moj članek "Smrt ji lepo pristoji", Keria, 2002, IV/2: 93-114). Kot sem poskušala pokazati na seminarju Tehnike ekstaze (december 2001), moramo tehnokulturo preučevati skozi optiko telesa. Tehnokultura je ravno nasprotno od tistega, kar nas poskušajo prepričati - tehnokultura predstavlja vrnitev k telesnemu in utopičnim razsežnostim telesnega.
Različne religije, ideologije in filozofije telo nenehno poskušajo disciplinirati in pohabiti, zato lahko razumemo negodovanje in tudi odkrito sovraštvo do tehnokulture, ki prihaja tako od levih kot od desnih opcij. Sovražnost do utopičnega materialno-telesnega lahko zaznamo tudi v Sloveniji: od predstavljanja tehnokulture kot kulture kriminala in droge, do namišljeno idealističnih kritik na račun industrije užitka, kvarjenja mladine, anti-identitete itd. Kritike na eni strani kažejo popolno nevednost in nepoznavanje tehnokulture, saj kolobarijo prežvečene stereotipe, na drugi strani pa izražajo bes zaradi nemoči, da bi nadzirali užitek, ki je za njih nesprejemljiv in nedopusten. Telesa tehnokulture zaenkrat nikomur ni uspelo vpeti v svoj jarem, kajti tehnokultura se utelesi ravno znotraj karnevalskega obdobja, ki ga je težko nadzorovati. Hakim Bey bi karnevalsko v tehnokulturi izenačil z začasno avtonomno cono: ko poteče čas in prostor, se razblini tudi skupina, ki bi tako radi nadzorovali.
Pozitivnost in utopičnost telesnosti v tehnokulturi je bil eden izmed razlogov, zakaj so v njej hitro našli svoje mesto tako geji kot ženske, ki jih ostala kultura nenehno poskuša nadzorovati in pohabiti njihovo identiteto. Zaradi nizke stopnje nasilja in karnevalsko-utopične odprtosti so mnoge marginalne skupine na tehno prireditvah našle javni prostor za izživitev svoje telesnosti v vsakdanjem življenju. Ravno zaradi odsotnosti hierarhije in avtoritete so v tehnokulturi našli svoje mesto tudi mladostniki, ki so zaradi prehoda v družbi opredeljeni kot margina, ki še nima določenega mesta in funkcije.
Karnevalsko obdobje, ki je koledarsko točno določeno in ciklično, predstavlja regulacijo grdega (neprimernega, nenormalnega, smešnega) in lepega (primernega, normalnega, resnobnega) vedenja. Pri tem ne gre zgolj za delitev na "visoko" in "nizko" kulturo, ampak za dva legitimna vidika sveta - smešnega in resnobnega. V ljudsko-prazničnem vzdušju smešno in neresno deluje kot družbeni ventil, saj je karnevalsko za razliko od resnobnega in strah vzbujajočega usmerjeno v sedanjost in v prihodnost, v prerajanje in nov ciklus življenja, medtem ko je resnobno usmerjeno v preteklost in v ohranjanje statusa quo. Bolj ko so pravila resnobna in totalitarna, bolj radikalne in žaljive so kršitve znotraj karnevalskega obdobja. Karnevalsko obdobje omogočaja pozitiven razplet negativnosti in kršitev brez kakršnih koli sankcij (npr. policija ne preganja s tako strogostjo pijanosti in kršitev javnega reda in miru v karnevalskem obdobju), ampak s prehodom v veliki finale s pojedino, ki označuje premagano smrt.
Za razliko od "prevladujoče" kulture, ki sledi točno določenim praznikom, v tehnokulturi
optimistična narava karnevalskega vzdušja ustvarja občutek skupnosti v koledarsko določenem ponavljanju obredne geste, saj se skozi smeh, rajanje in zabavo (navidez) odstranijo prepreke, ublažijo antagonistična čustva med posamezniki in ustvarijo utopični občutki skupnosti. Zato se lahko (in tudi moramo!) ob koledarsko določenih trenutkih, ki jih uravnavata religija in ideologija, kar naenkrat obnašati naklonjeno, prijateljsko in nesovražno, medtem ko se po preteku karnevalskega časa takoj vrnemo na stare pozicije moči ali nemoči ter medsebojnega antagonizma. Karnevalsko obdobje zato poskuša s pozitivnim čustvovanjem izravnati oziroma spraviti v ravnovesje negativna in destruktivna čustva v družbi, kjer imajo hrana, pijača (&opojne substance), glasba in ples funkcijo integratorja. Antropologi so pokazali tudi na pomen "maškarade" v obredih prehoda in v karnevalu: obredna zamenjava oblačil dopušča trenutno participacijo pri naravi drugega spola, kar v "navadnem" času ni dopuščeno.
Karnevalsko obdobje ne osvobaja zgolj od zunanjega, ampak predvsem od notranjega cenzorja, ki izhaja iz tisočletenega strahu pred avtoritativno prepovedjo, pred preteklostjo, pred oblastjo. Žrtje in pitje sta neločljivo povezana z ugodjem, z idejo prenove, prerajanja, ponovnega rojstva: ideja karnevala slavi prehod smrti v novo življenje v karnevalskem vzdušju, kjer norčevanje iz straha, resnobnega in vsakdanje represije deluje kot ventil in novi zagon. Goltanje hrane in pijače predstavlja goltanje "skritega smisla". Poziv k pijači predstavlja poziv, da se sprejme resnica. V tehnokulturi lahko poziv razumemo predvsem skozi ekstazi, ki označuje celotno kulturo, vendar tudi s pomočjo drugih substanc, tako legalnih kot ilegalnih. Substance imajo funkcijo iniciatorja (tistega, ki vpelje), vendar uživanja ne smemo ločevati od karnevalskega vzdušja, saj je z njim neločljivo povezano. Podobno kot na "navadni" zabavi nekdo spije veliko alkohola, saj bi sicer bi izključen iz prazničnega dogajanja, na tehno prireditvi nekdo zaužije takšno ali drugačno substanco. Razlika med prevladujočo in tehnokulturo je zgolj v ritmu in v pogostosti karnevalskega dogajanja: prevladujoči kulturi religija in ideologija določajo čas praznovanja, medtem ko je v tehnokulturi lahko vsak dan praznik. Prevladujoča kultura s karnevalskim rajanjem (npr. za novo leto, rojstni dan itd.) in pretiranim obnašanjem zgolj utrjuje vladajočo ideologijo, ki ji dopušča nekaj dni na leto kot dopust od normalnega ubogljivega in resnobnega obnašanja. Subverzivnost tehnokulture je ravno v tem, da sama določa čas in prostor karnevala.
Komercializacija tehnokulture predstavlja premik v prid vladajoči ideologiji, saj si za praznovanje ne izbira več dni med tednom, ampak komercialne in politično korektne vikende. Na podoben način se usmerja v organiziranje velikih partyjev ob državnih in verskih praznikih ter se s tem vedno bolj oddaljuje od začetne subverzivnosti v popolno predanost potrošniški ideologiji in poslušnosti državi. Slednje lahko opazimo tudi v spreminjajoči se strukturi obiskovalcev partyjev in trendovskih klubov, ki party razumejo kot le še eno obliko ljudske veselice, kjer si z nakupom vstopnice in droge po izbiri kupiš začasni pobeg iz bednega in dolgočasnega vsakdanjega življenja. Party ali klubsko dogajanje sicer spominja na veliki vaški sejem ali celo cirkus, kar smo v Sloveniji lahko opazovali predvsem na Space Night dogodkih v Celju in v Ambasadi Gavioli, vendar je težnja organizatorjev in lastnikov pri tem tudi premik v pisano zabavo, ki bo privlekla tudi "običajne" ljudi, ki hočejo pri tem participirati vsaj enkrat v življenju. Zato so morali najeti tudi MC-ja, ki ima funkcijo "kričača" in poskuša na kvazi-klovnovski (=nekompetentni, nadležni, netalentirani) način zbližati množico in DJ-a. Tehno glasba je sicer že sama na sebi dovolj glasna reklama, ki hoče vse preglasiti, vendar je odsotnost besedila moteča za komercialno množico, ki zahteva, da ji nekdo ukaže, kaj naj počne, sicer ne bo mogla in znala sodelovati pri karnevalskem dogajanju.
V prihajajočem prazničnem času zato lahko pričakujemo veliko in pestro ponudbo različnih partyjev in praznično spravo med prevladujočo kulturo in tehnokulturo. Mnogi bodo šli vsaj enkrat v življenju na party in upali, da bodo doživeli odrešitev in ekstazo. Policija bo v ideološko določenem karnevalskem času bolj popustljiva kot sicer, mestni organi bodo bolj radodarni pri dodelitvi dovoljenj za organizacijo partyjev, ko se bomo zadeli, bomo vsi lahko praznovali skupaj in med nami kar naenkrat ne bo več nasprotij. Dokler ne poteče karnevalski čas in se vrnemo v depresivno januarsko sivino z izpraznjenimi denarnicami in glavobolom, se bo dejansko zdelo, da so se uresničili utopični obeti karnevalskega obdobja. Za razliko od pripadnikov prevladujoče kulture, ki bodo morali čakati na prihod naslednjega državnega ali verskega praznika, tehno fane naslednja odrešitev čaka za prvim ovinkom, na naslednjem partyju.
Maja Sunčič
Slike: arhiv raveSpace / .::ELEKTRONKA::.
nazaj - prva stran
|
|
|
