Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - 15. del
Rubriko ureja SpaceMaja. Če imate kakšen zanimiv članek, ga pošljite na ta e-mail: spacemaja@yahoo.com
|
| DJ Kultura
- SEMINAR O TEHNOKULTURI - Kiberpipa, 22. oktober 2002, M. Sunčič |
Zakaj bi danes vsak rad bil DJ? Ker so na na dolgi rok dva gramofona in mešalna miza bolj razburljivi kot pet gitarskih strun. Ker DJ govori z rokami in misli z vinili. Ker je DJ istočasno skladatelj in poslušalec, producent in potrošnik. Ker DJ nima zgodovinskega spomina in s svojim kovčkom za plošče uteleša zgodovinski spomin. Ker DJ predstavlja junaka našega časa in v sebi nosi sodobnost.
Danes, ko bi vsak rad postal didžej, bil slaven in bogat, se le redko kdo sprašuje, kaj je dj-a, nekoč nepomembno promocijsko figuro in slab nadomestek za "živega" glasbenika, naredilo junaka sodobnega časa. Če se sprehodimo po virtualnih knjigarnah, bomo našli kopico priročnikov, ki jih je bilo še pred letom 2000 skoraj da nemogoče zaslediti. Priročniki s pomenljivimi naslovi How to DJ (Properly), How to DJ, DJ's Complete Guide, Turntable Technique, The DJ Handbook in podobne obljubljajo nadebudnim mladostnikom, da poznajo skrivnost, kako se preleviti v junaka domačega kluba, mesta in se nemara povzpeti med DJ zvezdnike. Vendar bomo v teh priročnikih bore malo zvedeli o dj kulturi in kaj naj si sploh mislimo pod tem pojmom.
Kdo je torej DJ in kaj je DJ kultura? Ulf Poschardt, avtor uspešnice DJ Culture, doslej edinega resnega poskusa, da bi dešifrirali in morda celo razložili DJ kulturo, daje z naslovom svoje študije poklon skupini Pet Shop Boys, saj Neil Tennant pravi: "Na dolgi rok so dva gramofona in mešalna miza bolj razburljivi kot pet gitarskih strun." Po Poschardtovi definiciji je DJ ujet nekje med koncepti modernizma in postmodernizma. Skozi razvejano zgodovino didžejstva balansira med zgodovinskimi dejstvi in miti, ki so vplivali na družbeno opredelitev DJ-a in njegove spretnosti, morda celo umetnosti. Tranzicija iz DJ-a, osebe, ki je vrtela plošče, v glasbenika, je osnovni koncept spremembe mentalitet, ki v družbi opredeljujejo vlogo in vrednost DJ-a v sodobnosti.
DJ-a pa lahko mislimo tudi simbolno in poetično kot Kodwo Eshun, ki pravi, da DJ govori z rokami in misli z vinili. Ker je telo osnovni sprejemnik DJ-eve govorice in misli, nam to očitno predstavlja težavo pri razumevanju: ker plešemo na glasbo, ali to pomeni, da je ne moremo poslušati (= razumeti)? Ali ne razumemo zvočne govorice, ki nam ne pove, od kod prihaja, od kod mi sami prihajamo in kam pravzaprav hočemo iti? Če si postavimo takšna vprašanja, bo kdo v dvomih, da smo prespali konec 20. stoletja in zdaj zahtevamo od DJ-a, naj nam vendarle ponudi odgovore, naj bo role-model in reši svet. Vendar DJ kultura tega nikoli ni obljubljala.
DJ je istočasno skladatelj in poslušalec, producent in potrošnik. Dj razbija idejo avtorja in nastopa s pozicije razcepljene osebnosti, ki je utelešena v različnih imenih. DJ-i so prvi glasbeni inženirji, ki v svoje delo vnašajo ničto kulturno vedenje. DJ-i nimajo zgodovinskega spomina, saj ves spomin nosijo v svoji škatli za plošče - pri tem bi lahko ironično pripomnili omnia mea mecum porto (vse nosim s seboj).
Vendar DJ kulture ne tvori zgolj DJ, ampak tudi njegova publika, pomemben del populacije, ki ga večina avtorjev zanemarja. Ravno od sprememb miselnih predstav in mentalitet publike je odvisna definicija in dojemanje DJ kulture. Zgodba ne gre samo v smeri "sucker wanna be a DJ superstar", niti vprašanja avtorstva, originalnosti, upora, produkcije ugodja, ampak DJ-a kot osebe, ki - če to priznamo ali ne - uteleša sodobnost.
Maja Sunčič
Slike: arhiv raveSpace / .::ELEKTRONKA::.
nazaj - prva stran
|
|
|
