Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig ter interneta - 10. del
Rubriko ureja SpaceMaja. Če imate kakšen zanimiv članek, ga pošljite na ta e-mail: spacemaja@yahoo.com
|
| Povzetek seminarja: TEHNO GLASBA: tehnika in umetnost - Kiberpipa, Ljubljana, 10.04.2002; M. Sunčič |
 Tokratni seminar se je lotil zelo težkega vprašanja definicije tehno in širše elektronske glasbe. Ker smo se dotaknili nevralgične točke definicije umetnosti, smo si morali postaviti vprašanje, kaj je danes sploh umetnost in - ravno nasprotno kot tisti, ki se sprašujejo, ali je tehno sploh glasba in kaj šele umetnost - ali danes umetnost sploh obstaja. Izpostavili smo pomemben dejavnik oziroma pojem Mis-Education, raz-obrazbe oziroma od-obrazbe, če hoče posameznik sploh razmišljati o sodobni umetnosti in glasbi v sodobnem svetu. Koncept Mis-Education je zame kot raziskovalko bil ključnega pomena, saj sem se od 7 leta ukvarjala s klasično glasbo (klavir) in kasneje obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo. Podučevanja klasičnega pa sem bila deležna tudi na študiju klasične filologije. Kljub domnevam, da kanonizirana klasična umetnost in njeno pojmovanje lepega nimajo velikega pomena za vsakdanjega človeka, me je raziskovanje prepričalo o nasprotnem. Pojem klasičnega in lepega ostaja sicer odrinjeno v podzavest, vendar se kljub temu vztrajno pojavlja pri poskusu razmišljanja o umetnosti o njeni definiciji, sploh kar se glasbe tiče.
Pri raziskovanju sem pri tistih, ki predstavljajo kanonizirano umetnost, naletela na najmanj težav, saj jih nove umetnosti, med njimi tudi tehno, ne ogrožajo: klasične umetnosti so danes morda na margini, vendar imajo veliko simbolno vrednost, po kateri hlastajo še ne kanonizorane umetnosti. Postopek Mis-Education zato ne predstavlja anti-intelektualnih in kvazi-intelektualnih tendenc, ki jih bomo zasledili v medijih, na internetu in tudi v resnih, strokovnih in celo znanstvenih publikacijah, ko bodo govorili o umetnosti in o glasbi. Presenetljivo so najnižjo stopnjo vednosti in tolerantnosti pokazali ravno tisti, ki se imajo za moderne in liberalne, saj so poskušali kar povprek zmešati stare in tudi zastarele koncepte umetnosti in jih brez kontekstualizacije ali oblikovanja primernega modela uporabljati za analizo tehno glasbe.
Tokratni gost seminarja Jani Novak je s svojo "metodo" (ki je v bistvu ne-metoda, vendar ne tudi anti-metoda) poskušal svoj tekst, ki ga je pred publiko bral, oblikovati na podoben način, kot je konstruirana tehno oziroma elektronska glasba: z neštetimi sampli določenih definicij in konceptov, bodisi teoretskih ali literarnih, ki jih je nizal poljubno: če mu je določena izjava avtorja/avtorice ugajala, jo je uporabil ne glede na celoten kontekst, kjer je misel ali definicija izrečena. Diskurzivno je tako nihal med poetskim in teoretskim diskurzom, kjer je izrekanje bilo odvisno od avtorja, ki ga je samplal. Najbolj zanimivo je bilo, ko je za svojo interpretacijo tehno glasbe, za katero je nenehno ponavljal, da je ne-emotivna oziroma celo anti-emotivna, uporabljal v ključnih argumetnih poetski diskurz in pri tem poskušal doseči teoretski diskurz. Njegov postopek je strukturno bil zelo zanimiv in ga moramo interpretirati kot umetniški poskus diskurzivnega oponašanja kompozicije tehno glasbe.
Spornost takšnega diskurza se kaže v tendenci, da poetski oziroma umetniški diskurz zoperstavi znanstvenemu diskurzu, kar lahko razumemo kot spor med umetnostjo in znanostjo. Ko sem pripravljala tokratno seminarsko temo, moj namen ni bil razpravljanje o sporu med umetnostjo in znanostjo, kjer se mi slednje zdi nesmiselno, saj sta se umetnost in znanost ločili nekje že v 5. stoletju pred našim štetjem oziroma pred 25. stoletji. Gost Jani Novak me je z naštevanjem dolgega seznama tehnoloških izumov, težnjo po evakuaciji oziroma odtujitvi užitka pri publiki in sovraštvu do kapitalizma opozoril na dejstva, kaj se dogaja z umetnostjo od 20. stoletja dalje. Bliskovit razvoj znanosti in tehnologije ter ekonomski razvoj v razvitih državah so izredno spremenili podobo vsakdanjega življenja. Umetniki, ki so s prihodom modernih demokracij izgubili mesto dvornih umetnikov, bliskovitemu razvoju praviloma niso mogli slediti, kaj šele konkurirati. Do 20. stoletja je več ali manj veljala Aristotelova definicija funkcije umetnosti v Poetiki: ugodje za publiko. Zavrnitev ugodja kot osnovne funkcije oziroma krčeviti poskusi odtujitve ugodja občinstvu so povzročili zaton zanimanja za umetnost pri širši publiki (razen v državotvorne namene, kajti država še vedno potrebuje peščico dvornih umetnikov). Ponudbo in obet ugodja je tako prevzela popkultura, ki sledi kapitalistični logiki in streže željam kar najrazličnejših tržnih niš. Diskurz popkulture je diskurz ugodja, medtem ko je diskurz umetnosti z vidika publike postal nedefinirani diskurz. S tega vidika lahko rečemo, da tehno glasba spada v popkulturo in ne v umetnost: ker služi za ugodje publike in ne za neugodje, ne za odstranitev čustovanja, ne za vsiljevanje interpretacije in ne za nasilni intelektualizem. Trditev nikakor ni absolutna, saj ekonomski uspeh posameznih tehno ustvarjalcev kaže na tendenco, da si tudi oni kupijo pravico do interpretacije in do statusa "modreca", tistega, ki ve bolje.
V vztrajanju pri domnevnem intelektualizmu sodobne umetnosti, ki jo je Jani Novak poimenoval cerebralna, je poskušal dokazati pomen izključitve ugodja in emocije, ki sta po njegovem mnenju lažna in totalitarna koncepta. Kakršna koli vpeljava intelektualizma v tehno kulturo oziroma širše tudi v druge glasbene kulture (npr. hiphop) je danes sporen koncept. Ravno nasprotno, kot je trdil Jani Novak - danes bomo zasledili predvsem izredno visoko stopnjo anti-intelektualizma in kvazi-intelektualizma, ki je v prvi vrsti značilna za ustvarjalce tehno glasbe. Razen v redkih primerih, ki statistično niso pomembni, ker je njihovo število premajhno, bomo zasledili močno zavračanje kakršne koli refleksije ali interpretacije. Osnovni smoter ustvarjalcev je ekonomski, medtem ko je osnovni smoter potrošnikov tehnokulture ugodje in zadovoljitev. Ustvarjalci se tako koncentrirajo predvsem na vidike čimvečje ekonomske učinkovitosti in profita, potrošniki pa na zadovoljitev. Za zadovoljitev pa ne potrebujejo intelektualega imputa oziroma racionalizacije: če bodo poskušali opredeliti svoje ugodje, bo ugodje nemara izginilo ali celo postalo anti-ugodje.
 V tej luči lahko razlagamo tudi pisanje v tehnokulturi v tujini, kjer je tehno-žurnalizem in publicistika velik biznis. Gre za bolj ali manj prefinjeni piar, ki poskuša v svoj diskurz vključiti tudi določene teoretske koncepte, da bi dali legitimnost svojemu prikritemu reklamnemu in všečnemu pisanju. Dlje od kvazi-intelektualizma ne pridejo, kajti problem se pojavlja pri že naročnikih piara, ustvarjalcih, ki so pretežno anti- ali vsaj kvazi-intelektualno naravnani, ravno tako pa tudi pri potrošnikih, ki ne povprašujejo po intelektualnih izdelkih. Piar ima vsekakor določeno funkcijo, ki je pomembna za promoviranje tehnokulture, vendar ga nikakor ne smemo zamenjavati ali obravnavati kot znanost. Intelektualni izdelki oziroma refleksije se izkažejo za koristne le v primeru, če povečujejo profit oziroma povečujejo ugodje. Hkrati je treba izpostaviti, da profitnega motiva pri ustvarjalcih v nobenem primeru ne definiram kot negativnega. Ravno nasprotno - tehno ustvarjalci skrbijo sami zase in zaenkrat še niso na plečih davkoplačevalcev, ki bomo samostojnim kulturnim delavcem (teh je v Sloveniji okoli 1300) iz proračuna v letu 2002 podarili 589 milijonov SIT (ali 453.000 SIT letno na vsakega umetnika), hkrati pa bomo iz naslova "kultura" namenili 30,3 milijard SIT tudi vsem tistim, ki pretendirajo na mesto umetnika.
Metodološko se je zato potrebno lotiti raziskovanja tehno glasbe najprej znotraj tehnokulture same in šele nato primerjati z drugimi kulturami. Poskus vpeljave drugih konceptov in modelov, ki ne izhajajo iz primarnega raziskovanja pojava najprej iz njega samega, šele nato primerjalno, so zgrešeni. Uporaba različnih teoretskih, esejističnih in umetniških konceptov, ki jih je v svojem ekpozeju uporabil gost, je metodološko vprašljiva, saj zelo malo pove o predmetu razprave v naslovu: tehno glasba - tehnika in umetnost. Pri tem gre le za poskus prisvojitve in kolonizacije kulture, ki na takšen način ostaja nedefinirana in napačno interpretirana. Zanikanje in zanemarjanje pomena videnja tehno glasbe in tehnokulture v širši družbi hrati kaže na zgrešen in nevaren prezir do raziskovanja mentalitet, ki so ravno tako nujne za analizo in interpretacijo. Vztrajanje pri t.i. "očitnih dejstvih in resnicah" oziroma pri zdravorazumskih argumetnih, ki niso podprti s temeljitimi raziskavami in šele nato s potrebno argumentacijo, ravno tako onemogočajo vpogled in nadaljnje raziskovanje na različnih ravneh. Raziskovanje miselnih predstav in mentalitet je, kot sem redno ponavljala na seminarju, ključnega pomena za raziskovanje in interpretacijo tehnokulture. Kjer si moramo nenehno ponavljati osnovno postavko: raziskovati in interpretirati moramo tisto, kar je, in ne tistega, kar si želimo, da bi bilo. In ravno ta banalna postavka se nenehno kaže kot najtežja in včasih nepremostljiva prepreka.
Najbolj zanimivo vprašanje, ki smo se ga dotaknili med repliko, je vprašanje avtorskih pravic. Jani Novak je pri tem izrazil ambivalentno stališče, saj je na eni strani zagovarjal avtorsko pravo, na drugi strani pa se je spraševal, če gre dejansko za lastnisko pravico posameznika in ali vsi ne čutimo podobno, torej avtorske lastnine ne bi smelo biti. Za vsakega, ki poskuša avtonomno ustvarjati, so takšne izjave šokantne, saj ga lahko napeljejo le na dvoje: bodisi ustvarja in pusti, da mi njegovo delo (u)krade nekdo, ki trdi, da je itak vse plod neke domnevno skupne človekove domišljije, ali preneha ustvarjati, ker mu potem njegove intelektualne lastnine nihče ne bo mogel odtujiti. Ravno v katastrofalnem naspoštovanju avtorskih pravic se kaže zaostalost Slovenije v primerjavi z razvitimi državami, na kar so opozorili mnogi ekonomisti. Avtorsko delo ni in nikoli ni bilo kolektivno, ampak je delo posameznika ali posameznikov. Citiranje ali samplanje je legitimen postopek, ampak se avtorja mora navesti in mu plačati avtorske pravice. Slovenska mentaliteta do avtorske lastnine je podobna kot pri drugih pravicah: hočem pravice, tudi tiste, ki mi ne pripadajo, odgovornosti pa nočem. Da dobro razumejo pojem avtorstva, so pokazali tudi slovenski producenti: dj Umek se mi je pritoževal, da je še bolj slavni Jeff Mills ukradel njegovo avtorstvo in ga ni navajal.
Gost Jani Novak je bil izredno koristen in zanimiv gost, saj je v mnogih pogledih potrdil mnoge izmed mojih tez in pokazal na učinovitost oziroma neučinkovitost določenih metodoloških pristopov pri vodenju seminarja, v katerem za publiko in zase kot raziskovalko preiskušam različne načine predstavitve posameznih področij tehnokulture. Namen gostov na seminarju je podajanje doživete izkušnje in poskus kontekstualizacije lastne izkušnje v širši kulturni okvir: razprava o predstavljenih konceptih in predstavitev lastnega mnenja ter doživete izkušnje, kar je za raziskovanje izredno velikega pomena. Če gostje-umetniki ne sledijo temu konceptu, ampak poskušajo teoretizirati - kar je sicer njihova ustavna pravica do svobode govora in izražanja - se morajo podrediti določenim pravilom. Sicer se srečamo s problematiko, ki jo je že Platon skozi Sokratova usta razložil v Apologiji. Umetniki še vedno nočejo oziroma ne znajo razložiti lastne umetnosti, navdiha in tehnike ustvarjanja, medtem ko se zaradi svoje večje ali manjše umetniške sposobnosti sami postavljajo za avtoriteto za vsa druga področja.
Tema naslednjega seminarja, ki bo že 7. v ciklusu, bo posvečena temi Tehno in politika. Na seminarju se bom ukvarjala z vprašanji in očitki o političnosti oz. nepolitičnosti tehnokulture, o odsotnostni politične angažiranosti in z vmestitvijo v družbeno-ekonomski kontekst. Seminar bo v sredo, 15. maja 2002 ob 19ih v Kiberpipi. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi doslej pisali, ker mi vaša razmišljanja zelo pomagajo pri raziskovanju.
Kritike in mnenja sprejemam na elektronskem naslovu: majasuncic@hotmail.com.
Maja Sunčič
Slike: SpaceMaja
BTW: Vaš komentar oz. mnenje lahko pustite tudi v Forumu.
nazaj - prva stran
|
|
|
