| Rave scena & elektronska glasba v slovenskih medijih - članki, mnenja, kritike... iz časopisov, revij, knjig, seminarjev in neta. |
Prva techno petletka - v reviji MLADINA, št.34, 23.08.1999; J. Kramaršič.
Kaj je techno - članek v reviji MOVE, št. 1, 1996.
Tehnokultura - Kultura techna - Filozofska vprašanja novomedijskih tehnologij in kibernetske umetnosti, 1998; J. Strehovec.
Fashion - članek v reviji MOVE št. 1, 1996.
Ste se že vprašali... - odlomek iz priloge "RAVE - SEME SE JE PRIJELO", v reviji MLADINA, 1996, J. Kramaršič, DJ Kesma...
Ecstasy
- članek v reviji ADRENALIN, št. 26, marec 2000; Tanja Gerkšič
RAVE - Seme se je prijelo - odlomki so iz priloge v reviji MLADINA, 1996; J. Kramaršič, DJ Kesma...
Rejv za mir - v reviji MLADINA, št. 2, 9.1.1996; Jaša Kramaršič
Freeart Mountain Festival - Kamniška Bistrica, 30/31.08.'96, tekst je iz zadnje strani flyer-ja.
V Berlinu največja evropska rave zabava - Love Parade - članek v časopisu Dnevnik, 12.07.'99
Glasbeni navdušenci na Love Parade - članek na strani 24 ur, 08.07.'00
Big Warp - nekaj nepozabnih dejstev z največjega festivala elektronske glasbe, članek v reviji INVADER, oktober 1998; FJ Palčica.
Space Night '98 - članek v reviji DEE JAY TIME, avgust 1998; Tricky.
Za druženje primerne tudi zidanice - članek v časopisu DOLENJSKI LIST, 2000; Ema Skrt.
Se mladi ne znajo več zabavati brez mamil? - članek v časopisu DOLENJSKI LIST, št.8, 22.02. 2001; Lidija Murn.
Tehnokultura v medijih - povzetek 1. seminarja, Kiberpipa, Ljubljana, november 2001; Maja Sunčič.
Tehnike ekstaze - povzetek 2. seminarja, Kiberpipa, Ljubljana, 12.12.2001; Maja Sunčič.
Tehno generacija - Generacija tehno upornikov - povzetek 3. seminarja, Kiberpipa, Ljubljana, 15.01.2002; Maja Sunčič.
Tehno zgodovina - Zgodovina elektronske glasbe - povzetek 4. seminarja, Kiberpipa, Ljubljana, 13.02.2002; Maja Sunčič.
Tehno kot stil življenja - Moda, oblikovanje, reklame - povzetek 5. seminarja, Kiberpipa, LJ, 13.03.2002; Maja Sunčič.
Tehno glasba: tehnika in umetnost - povzetek 6. seminarja, Kiberpipa, Ljubljana, 10.04.2002; Maja Sunčič.
Tehnokultura v soju žarometov ali zakaj morajo tehno fani biti butasti? - Festival Mesto mladih, NG, KGŠ, 30.04.02, M. Sunčič
Političnost tehnokulture? - povzetek 7. seminarja, Kiberpipa, Ljubljana, 15.05.2002; Maja Sunčič.
Tehnokultura in droge: generacijsko kolobarjenje - povzetek 8. seminarja, Kiberpipa, LJ, 12.06.2002; M. Sunčič
Zabava v letalskih hangarjih - MATRIX festival, časopis Dnevnik, 02.09.2002
DJ kultura - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 22.10., M. Sunčič
Mentalitete in kolektivni spomin v tehnokulturi - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 12.11.2002, M. Sunčič
Karnevalski vidiki tehnokulture - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 10.12.2002, M. Sunčič
Rejver; podoba, koncept, konstrukt. - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 07.01.2003, M. Sunčič
Individualizem in kolektivizem v tehnokulturi - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 03.02.2003, M. Sunčič
Čas, prostor in telo v tehnokulturi - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 11.03.2003, M. Sunčič
Tehnokultura in potrošništvo - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 08.04.2003, M. Sunčič
Zvezdništvo in groupies v tehnokulturi - seminar, Kiberpipa, Ljubljana, 06.05.2003, M. Sunčič
Subkulturne prakse klubskih kultur in subkulture rejva - Klemen Koncilja, diplomsko delo (FDV), Ljubljana, 2006
|
|
| PRVA TEHNO PETLETKA - začetek članka v reviji MLADINA, št.34, 23.08.1999; J. Kramaršič. |
Kje pa smo? Na železniški postaji, kje, pod kolesi drvečega vlaka, v jeseniški valjarni ali kakem drugem industrijskem obratu? Zvok bo pravi, tudi bliska se prav močno, vendar pa - tule kravla po zraku prepoteno, skremženo bitje v vesoljskem kombinezonu, tam menca in vihti kosmato ovratnico ali po domače boo najstnica, ki bo zdaj zdaj pregriznila že čisto prežvečeno dudo, iz črnih, globoko donečih kišt prihaja naslednji šus in ročice se že dvigujejo v ekstatični pozdrav didžeju, odrešitelju, bombarderju, ki napeto vijači na odru - hvala bogu, saj je le tehno veselica, podvrsta nočne zabave, ki se ji redno in množično vdaja slovenska mladina. In kdaj se je vse skupaj začelo? ...
|
| KAJ JE TECHNO - članek v reviji MOVE št. 1, 1996; P.P. |
Začeti je treba torej že na samem začetku, t.j. nekje proti koncu 70. let, ko se je približno začelo oblikovati ta zvrst glasbe. Nekakšni pobudniki ritmične elektronske glasbe so bili nemški KRAFTWERK (Autobahn, We are the robots … ), ki pa še ni bil značilni "pravi" techno. Sodu je izbral dno nemški duo DAF (Deutsch - Amerikanische - Freundschaft), z brzino cca. 120 bpm-i temačnejše, EBM (Electronic Body Music) vsebine. Najbolj znana albuma sta "Alles ist gut" ter "Gold und liebe" iz leta 1981. Približno ob istem času so izdali svoj prvenec angleški DEPECHE MODE, ki pa so bili usmerjeni na malo komercialnejši techno-pop, precej po zaslugi njihovega izjemnega pevca. Ostali opaznejši predstavniki iz obdobja EBM glasbe so: FRONT 242, NITZER EBB, FRONTLINE ASSEMBLY, MINISTRY...
Proti koncu osemdesetih je začela prodirati glasba, imenovana NEW BEAT oz. HARD BEAT, največ iz Belgije, Nizozenske in Nemčije. Zvok je bil že bolj topel, plesno-komercialen. V tistem času je začel delovati Westbam, z istoimensko skupino in kasneje tudi kot DJ, ki je nekako najbolj odmeven v svetu ravea. Westbam se je proslavil tako s skupino kot DJ in nenazadnje z malce megalomansko idejo "RAVE SOCIETY", kar lahko pomeni, da bi se del družbe (raverji) združili v nekakšno unijo. Privlačno? Uresničljivo? Odgovorite si sami. Vsekakor pa pomeni poziv k čim večji enotnosti vseh raverjev, vsaj na rave partyjih.
Hitrost glasbe se je povečevala, iz 120 na 150, 180 in več BPM-ov. Postala je žurerska, z nobenim drugim sporočilom kot: "Have fun! Rave on!", polna energije in ekstatičnega ritma. Raverji so se začeli zbirati v opuščenih halah, trgovinah in podobnih večjih prostorih in organizirali manifestacije, imenovane RAVE-i. nastopajoči so bili v glavnem DJ-i in kakšna techno skupina v živo (LIVE-ACT).
Pobudnik za rave partyje je bila Anglija (nekje proti koncu 80. let), potem pa so se v širokem zamahu preselili v Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo… Začele so deževati različne založbe in s tem nove skupine, DJ-i in seveda vinili. Začelo je veljati geslo "Save the vinyl", kajti prava umetnost DJ-a se pokaže na običajnih analognih ploščah. Kljub revoluciji CD-jev se je ta umetnost ohranila v njeni izvirni obliki.
Na partyjih se je zbiralo čedalje več ljudi, število raverjev je naraščalo. Danes dosegajo številke tudi po več deset tisoč ljudi na kateri od večjih prireditev, kar marsikoga spominja na legendarne woodstocke. S poglavitno razliko, da je tukaj glavni namen: ples, imenovan rave (po domače rejvanje). Da ne bi kdo pomislil, da je raver slučajno REVA. Ha. Najprej je prevladovala istoimenska glasbena zvrst RAVE. Glavno vlogo je imela tukaj nemška založba LOW SPIRIT (FIRE RECORDS), kjer so izdajali plošče bolj znane rave skupine: WESTBAM, MARUSHA, DJ DICK, RAVER S NATURE, RMB…, izhajati so začele kompilacije, kot so: TECHNO TRAX, RAVE CITY, THUNDERDROME, itd, v glavnem na CD-jih.
Najbolj znan, bombastičen rave party v nemčiji je MAYDAY. Dogaja se dvakrat na leto, maja in decembra. Obisk: okrog 20-25.000 raverskih živopisanih osebkov, starosti cca. 12 do 40 let. Raverji imajo seveda svoj imidž, ki je zelo raznoličen - velja nekakšno pravilo "bolj si odštekan, bolj si raver". Posebno za raverke.
Ko združimo ritma želene raverje in raverke, par sto KW ozvočenja, nekaj deset ali sto stroboskopov, laserjev in skenerjev, par deset DJ-jev, hektolitre energy drinkov in še kaj, dobimo tisti pravi rave happening. Blows youh head off! Poizkusite tisti, ki še niste; splača se. To je dogodek, ki se ne pozabi tako zlahka. Prevladuje neverjetna harmonija plešočih ter velikanski pretok pozitivne energije med raverji in nastopajočimi.
Techno je, v kratkem povzeto, sintetična glasba t.j. glasba, ustvarjena s pomočjo elektronskih naprav (synthesizerjev, samplerjev, računalnikov …) z velikim poudarkom na ritmu. Techno lahko sedaj razvrstimo že na več zvrsti, v glavnem glede na hitrost in zvočno zasedbo: gabber (ne drevo), hardcore, hardtrance, trance, acid, happy hardcore, house, ambient, underground… Vendar ne bomo preveč teoretizirali. Slišal, videl, rejval!
na vrh -
top
|
| TEHNOKULTURA - KULTURA TEHNA - Filozofska vprašanja novomedijskih tehnologij in kibernetske umetnosti, 1998; J. Strehovec. |
Nekaj odlomkov iz knjige:
Današnji glasbeni tehno je inštrumentalen, praviloma neverbalen, repetitiven, monoton, s poudarkom na preko naravnih meja stopnjevanem sintetičnem ritmu; zanj je značilno tudi opuščanje melodije, teme v njem se ponavljajo v neskončnih zankah brez razvidnega začetka in konca, udarci in basi vplivajo na hipnotično učinkovanje, ki ne vpliva le na sluh, ampak prežema vsa vlakna telesa. In prav to telo je pogosto usmerjeno v skupinski trans in simulacijo (psevdo) vudujskih ritualov, je zato temeljni "objekt" glasbenega in psihosocialnega učinkovanja tehna. To je predvsem plešoče telo, ki skuša uskladiti nihanje telesa s sintetičnimi strojnimi frekvencami v novodobnem "gesamtkunswerku" v obliki rejvarskih parad...
... "Rejv je resnično oblika generalke ali aklimatizacijska stopnja za virtualno realnost; rejv prilagaja naše živčne sisteme, privzgaja naš zaznavni in čutni aparat na hitrost, preoblikuje nas v smeri posthumane subjektivnosti, ki jo zahteva in povzroča digitalna tehnologija." (S. Reynolds)
na vrh -
top
|
| FASHION - članek v reviji MOVE št. 1, 1996. |
Kjer je glasba, tam je imidž. Kjer je imidž, tam je moda. Posebno v zadnjem času pa predstavlja pomemben del mode rave fashion oz. imidž raverjev.
Vsaka glasbena zvrst se potrjuje in predstavlja z nekim specifičnim načinom oblačenja njenih "pripadnikov", z imidžem: hipiji, rockerji, metalci, punkerji, alternativci, ja tudi raverji. Meje pogostokrat niso ostro začrtane, saj prihajajo vplivi pri modnih trendih od vsepovsod in iz različnih obdobij. V glavnem pa lahko oboževalce posameznih glasbenih zvrsti med seboj razločimo, posebno na različnih množičnih manifestacijah: koncertih, diskotekah, klubih, partyjih.
Raverski imidž izhaja delno iz preteklih imidžev, npr. iz 60.let (hipiji, rockerji), imidža "pocestnic" in drzno oblečenih žensk, pričeske in make-up punk- rockerjev… vsebuje v enaki meri mnogo originalnih, svežih idej.
Imidž raverk se na splošno razlikuje od imidža raverjev. Značilno je, da dekleta uporabljajo tipično "ženska" oblačila, ki izžarevajo večjo erotičnost (mini krila, dekolteji, bodyji, lasulje, make-up), t.i. "girlie style". Oboji pa si lahko privoščijo bolj splošen "street" in "clubwear" (razni shirti, superge, bulerji, jeans…). Res pa je, da so tudi pri moških čedalje bolj prisotne "ženske" primesi, celo tja do transvestitov, kar na noben način ni slabo. Ponazarja le še večjo svobodo pri izbiri imidža, več idej in s tem odstranitev vsiljenih okvirov družbe, kateri kar naprej pritiskajo na nas.
Ko si ogledamo sceno na kakem bolj opaznem rave partyju , ne moremo verjeti, na koliko različnih načinov si lahko ljudje ustvarijo imidž. Vsakdo je po svoje originalen in zanimiv in hkrati niti dva ne izgledata identično. Imidž ustvarja pomemben del vzdušja; kar je že sam po sebi dosti erotičen in nabit z energijo, ustvarja temu primerno atmosfero in takoj, ko se zasliši prvikick… bum!
na vrh -
top
|
| STE SE ŽE VPRAŠALI... - odlomek iz priloge "RAVE - SEME SE JE PRIJELO", v reviji MLADINA, 26.2.1996, J. Kramaršič, DJ Kesma... |
Kako se zve za rejv?
Preprosto tako, da zanj zveš po radiu, prebereš v časopisu, vidiš plakat (BTW: v današnjih cajtih seveda predvsem na internetu ;-). Pri nas sicer še ni rejverskega fenzina, ko pa se prvič znajdeš na rejvu, si napolni žepe s takoimenovanimi flyerji, letaki, ki obveščajo naprej. Še bolje bi bilo, če se glede bodočih atrakcij pozanimaš pri izkušnejših rejverjih ali didžejih, ki so praviloma vse prej kot zagamana, odljudna družba.
Kdaj se pride na rejv?
Ne bodi razočaran, če se boš na rejv priklatil ob desetih zvečer, pa tam še ne bo nikogar. Rejva se, morda si slišal, ponoči. Pozno ponoči in vse do jutra.
Kaj je treba vzeti s seboj na rejv?
Izkušnje kažejo, da se je poleg denarja treba oskrbeti z zalogo žvečilnih gumijev, papirnatih robčkov, in, če jo imaš kje spraviti, pijačo. Na klubska prizorišča je vnos pijače ponavadi prepovedan...
Kako se oblečeš za rejv?
Seveda, lahko se zaviješ v živobarvno plastiko in štorkljaš naokoli v čevljih s "platformo". Vendar pa le, če si tega vajen(a). Sicer naj bi se za večurni ples oblekla v čim bolj udobna in zračna oblačila. Piščalke so se vsaj na večjih rejvih uveljavile kot obvezni in ne samo modni dodatek, tako da je nemalokrat slišati cele piščalkarske koncerte, ki preglasijo muziko. Nasvet: če že ne gre brez tega, žvižgaj, ko se ti zdi da DJ utruja ali ko pride do vrhunca. Če pa bi rad ustvarjal glasbo, si kupi ustrezno mašinerijo in to počni doma. Drugi, ki hočejo slišati na kaj plešejo, ti bodo hvaležni.
Kam se gre po rejvu?
Na organizirane ali interne after zabave. Če je after hours organiziran, ga navadno proti koncu programa napove DJ.
na vrh -
top
|
| ECSTASY - članek v reviji ADRENALIN, št. 26, marec 2000; Tanja Gerkšič. |
Komu verjeti v neznosni poplavi informacij?
Ali tistim, ki svarijo, da ecstasy okvari živčni sistem in uničuje možganske celice! Da lahko povzroči odpoved ledvic in jeter, krvavitve v želodcu in črevesju. Da je celo življensko nevaren (smrtni primeri zaradi dehidracije in vročinske kapi!). ali pa je to posledica nepremišljenega mešanja E-ja z alkoholom, heroinom, spidom in cannabisom?
Se je neprijetnim stranskim učinkom mogoče docela izogniti, če udeleženci in organizatorji dance eventov dosledno upoštevajo osnovna varnostna priporočila? XTC je v ZDA še sredi osemdesetih let, preden so ga prepovedali, rabil v psihoterapevtske namene. Ali gre povsem zaupati tistim, ki so prepričani, da zmanjša notranjo napetost in tesnobo, prežene strah, olajša komuniciranje in izražanje čustev, dviguje samozavest, sprošča energijo…
Zastrašujoče zvenijo opozorila, da kanabis vsebuje rakotvorne snovi. Da zmanjšuje količino spolnega hormona, pospešuje impotenco, ogroža razvoj nerojenega otroka, povečuje verjetnost splava ali rojstva mrtvega otroka! Da prizadane pljuča mnogo bolj kot kajenje tobaka. Da oslabi kratkotrajni spomin, abstraktno mišljenje, razsodnost, pozornost, koncentracijo, ravnotežje in motorične sposobnosti (zlasti pri vožnji z avtomobilom). Da pogosto vzbuja potrebo po "blebetavem govorjenju" in "posedanju v nenavadnih položajih", ob večjih količinah celo panarojo in agresivno vedenje! Čezmerno in dolgotrajno uživanje naj bi povzročilo poškodbe možganskega tkiva in motnje menstualnega ciklusa, pripomoglo k shifofreniji, zmanjšalo število semenčic in oslabilo njihovo gibljivost.
Drugi odločno trdijo, da je kanabis starodavno zdravilno sredstvo, ki pomaga pri celjenju odprtih ran, lajša bolečine, zmanjšuje pritisk v očeh, razširja sapnice pri astmi in pomirja krče pri božjasti. Da manjše in zmerne količine zagotavljajo vedro razpoloženje, spodbujajo ustvarjalnost in izboljšajo zaznavanje.
Droge so od nekdaj zveste spremljevalke človeške civilizacije in tudi v prihodnje se jim ne bo mogoče izogniti. Vsaka kultura razmeji dovoljene in prepovedane substance. Popolna prepoved ali legalizacija sta dve skrajnosti. Zgolj represija nikoli ni rešitev. V sedanjih razmerah se zdita smiselna preventivno delovanje in težnja po zmanjšanju škodljivih posledic uporabe drog. Več o tem si lahko pogledate na straneh DrodArta. Kajti če se hočeš v življenju odločati in prevzemati odgovornost, se moraš podrobneje seznaniti z možnostmi, med katerimi lahko izbiraš. In dve med njimi sta, da droge sploh ne vzameš ali pa je vsaj ne zlorabiš!
na vrh -
top
|
|
|
